- maščeválen
- -lna -o prid. (ȃ) ki se (rad) maščuje: maščevalen človek; ne bodi tako maščevalen / maščevalen značaj / maščevalni naklepi; rodila se je maščevalna misel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
maščeválen
Look at other dictionaries:
maščeválnež — a m (ȃ) ekspr. maščevalen človek: ne bodi tak maščevalnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèmaščeválen — lna o prid. (ȅ ȃ) ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
volkodlák — a [u̯k] m (ȃ) po ljudskem verovanju 1. bitje, ki je po sprednji polovici človek, po zadnji pa volk: psoglavci in volkodlaki / ureči koga v volkodlaka // človek, ki se lahko spremeni v krvoločnega, maščevalnega volka: po smrti, v spanju je postal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
