màrsikjé

màrsikjé
prisl. (ȁ-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev: letos marsikje ne vedo, kam bi s sadjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • kášta — e ž (ȃ) 1. star. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: peljati koga v kašto / izprazniti kašte 2. redko skladovnica (žaganega lesa), kopa: narediti kašto / zložiti deske v kašte 3. nar. obtežilni kamen (stiskalnice): Marsikje so… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • màrsikód — prisl. (ȁ ọ̄) marsikje: marsikod so tla močvirna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mnógokjé — prisl. (ọ̑ ẹ̄) knjiž. marsikje: mnogokje so začeli kositi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mnógokód — prisl. (ọ̑ ọ̄) knjiž. marsikje: mnogokod je sodelovanje potrebno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèizrábljen — a o prid. (ȅ á) ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podtakníti — in podtákniti em dov. (ȋ á) nav. ekspr. 1. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: igralno karto so mi podtaknili; mesar mu je podtaknil kos žilnate govedine b) škodovati: podtakniti bombo na postaji; v hrano… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sóčnost — i ž (ọ) značilnost sočnega: sočnost sadja / redko sočnost debel muževnost / ekspr. sočnost jezika / ekspr. sočnosti izvirnika so se v prevodu marsikje izgubile …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vprášati — tudi vprašáti am dov., tudi vprášala (á á á) 1. z ustno ali pismeno izraženo željo, zahtevo obrniti se na koga z namenom a) od njega kaj izvedeti: če česa ne veste, vprašajte; vprašati mater, ali je res; vprašati koga, kam gre; vprašala ga je,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vsè — prisl. (ȅ) 1. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: postajajo vse bolj nestrpni; spuščali so se vse globlje; pitne vode je vse manj; zavzemati se za vse tesnejše sodelovanje 2. navadno s primernikom ali elativom izraža visoko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”