màrsikatéri

màrsikatéri
-a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste: prečula je marsikatero noč; v marsikaterem pogledu ga prekaša; sam.: marsikateri bi se rad izmuznil; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • zastáti — stánem dov. (á ȃ) 1. prenehati se premikati naprej in za kratek čas ostati kje: grižljaj mu je zastal v grlu; voda je zastala v kotlini / mleko kravi zastane v vimenu deloma ostane // za kratek čas ostati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… …   Wikipedia

  • gréhek — hka m (ẹ̄) ekspr. manjšalnica od greh: marsikateri grehek je imel na duši / bil je le grehek samoljubja / dojenčke je treba odvaditi takih grehkov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grúntič — a m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • màrsikàk — a o zaim. (ȁ ȁ) star. marsikateri: marsikako noč je prejokala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • màrsikàkšen — šna o zaim. (ȁ ȁ) marsikateri: napravil je že marsikakšno neumnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mnógokatéri — a o zaim. (ọ̑ ẹ̄) knjiž. marsikateri: mnogokateri kmet pridela komaj zase; sam.: to bo mnogokaterim všeč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mnogotér — a o prid. (ẹ̑) star. 1. mnogovrsten, raznovrsten: zdravilo za mnogotere bolezni; mnogotere oblike ljubezni 2. marsikateri: mnogotera nevihta je šla mimo; tu sem izvedel za mnogotero skrivnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nekatéri — tudi nekatêri a o zaim. (ẹ̄; ē) 1. mn. izraža manjše število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obležáti — ím dov. (á í) 1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal; obležati kot mrtev; obležati kot snop, vreča // ostati v takem položaju a) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal; obležati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”