- márenj
- -rnja m (á) 1. nav. mn., star. neresnična vest, izmišljotina: ne verjemi tem marnjem; to so babji marnji; prazni marnji 2. nar. koroško jezik, govor: pozabiti svoj slovenski marenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
márnja — e ž (á) nav. mn., ekspr., raba peša neresnična vest, izmišljotina: ne poslušaj teh marenj; ne verjemi takšnim marnjam; babje, škodoželjne marnje; to so prazne marnje / poslušati marnje pivcev vsebinsko prazno govorjenje // redko misel, muha:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadrobíti — ím dov., nadróbil (ȋ í) 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslúšek — ška m (ȗ) star. poslušanje: pripraviti se na potrpežljiv poslušek / zahajal je tja, a ne na posluške praznih marenj ∙ star. nositi komu posluške na ušesa pripovedovati, kar se izve s prisluškovanjem, poslušanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika