malomárnost

malomárnost
-i ž (á) lastnost, značilnost malomarnega človeka: učiteljica je očitala učencu malomarnost; malomarnost pri delu / napako je spregledal iz malomarnosti / sprva je kazal malomarnost do svoje nove znanke / jezikovne malomarnosti ♦ jur. uboj iz malomarnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • indolénca — e ž (ẹ̑) knjiž. malomarnost, neprizadevnost: velika ovira za napredovanje je njegova indolenca; prirojena indolenca // ravnodušnost, brezbrižnost: zbuditi koga iz indolence; to je dokaz za indolenco v kulturnem življenju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jáditi — im nedov. (ā ȃ) zastar. jeziti, srditi: njihova malomarnost ga je jadila / vojska ni pravična, se je jadil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • maščeváti — újem dov. in nedov. (á ȗ) napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico: maščevati krivico, razžalitev; maščevati bratovo smrt; sklenil je, da se bo maščeval; maščevati se komu; maščevati se za krivico, očeta; maščevati se nad… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèzaslíšan — a o prid. (ȅ ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je nezaslišan uspeh; nezaslišana lepota; to je res nezaslišana malomarnost; nezaslišana žalitev; pojavilo se je nezaslišano število udeležencev / tam so nezaslišane …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • očítati — 1 am nedov. (ȋ) 1. opozarjati na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa očital; pomagal mi je do zaposlitve, vendar mi je to že večkrat očital; ekspr. vsak kos kruha mu je očitala 2. z nezadovoljstvom, nejevoljo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oponášati — am nedov. (ȃ) 1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: otrok rad oponaša (starejše); oponašati govorjenje, kretnje, navade drugih; v oblačenju oponaša sosedo posnema / oponašati ptice / oponašati lajanje psov, rezgetanje konj / ta… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pojezíti — ím dov., pojézil (ȋ í) nekoliko razjeziti: pojezilo jo je, da tako govori o njem pojezíti se krajši čas se jeziti: pojezil se je na njihovo malomarnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pomolíti — mólim dov. (ȋ ọ) rel. krajši čas moliti: pomolil je in šel spat; pomoliti k Bogu / pomoliti za zdravje / pomoliti očenaš zmoliti ím dov., pomólil (ȋ í) 1. dati kaj v položaj, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je pomolil jezik iz… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pozabljívost — i ž (í) lastnost, značilnost pozabljivega človeka: pozabljivost in malomarnost / v svoji pozabljivosti lahko zagreši tudi to ∙ star. s tem so ta stari običaj rešili pozabljivosti pozabe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”