- belodlák
- in belodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima belo dlako: belodlak pes
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
belo... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bel: belodlak, belokožec; belogardist, belokranjski 2 prvi del zloženk, kakor belopikčast, belorožnat, belosiv, belozelen ipd., gl. bel … Slovar slovenskega knjižnega jezika