- lúknjičav
- -a -o prid. (ȗ) poln luknjic: trhel, luknjičav les; luknjičava streha / kruh, sir je luknjičav // ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic: luknjičav kamen; luknjičava tla / luknjičava snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lúknjičav
Look at other dictionaries:
ažúr — a m (ȗ) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
góbast — a o prid. (ọ) podoben gobi: grozljiv gobast oblak dima / veliki kosi gobastega gumija; gobast kamen luknjičav ◊ anat. gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; arhit. gobast steber steber,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kánava — e ž (ȃ) tekst. vezava, ki daje tkanini luknjičav videz: tkati v kanavi // bombažna, lanena tkanina v tej vezavi: moder kostim iz kanave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
