lúbje

lúbje
-a s (ú) 1. plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin: zajci glodajo lubje mladih dreves; lupiti lubje; vrezati črke v lubje; gladko, razpokano lubje; škodljivci v lubju / brezovo, hrastovo, smrekovo lubje 2. nar. zahodno krovni listi koruznega storža: obtrgovati lubje / blazina, napolnjena s koruznim lubjem ličkanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • črêslo — tudi čréslo a s (é; ẹ) 1. posušeno smrekovo ali hrastovo lubje: kupoval je čreslo in hlode; hrastovo, smrekovo čreslo 2. usnj. zdrobljeno smrekovo, hrastovo lubje ali želod, ki se uporablja za strojenje: posipati s čreslom; strojen s čreslom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kinínovec — vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: lubje kininovca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lúb — a m (ȗ) lubje: toča je poškodovala lub; vrezati črke v lub / cepljenje za lub cepljenje, pri katerem se cepič vtakne za lubje podlage …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lubád — a m (ȃ) nar. zahodno lubje: odstraniti ves lubad i ž (ȃ) nar. lubje: odstraniti lubad; poškodovana lubad …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skórja — e ž (ọ̄) 1. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva: ostrgati skorjo z debla, vej; gladka, hrapava, razpokana skorja; hrastova, smrekova skorja; skorja, porasla z lišajem, mahom; roke ima trde in raskave kot hrastova skorja / lupiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • belíti — 1 in béliti im nedov. (ȋ ẹ) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brézov — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba ● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • címet — a m (ȋ) posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • címetovec — vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava: aromatični listi cimetovca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • črêslar — tudi čréslar ja m (ȇ; ẹ̑) gozd. delavec, ki lupi lubje za čreslo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”