- lovílnik
- -a m (ȋ) navadno s prilastkom priprava za lovljenje, prestrezanje: lovilnik isker nad dimnikom ♦ čeb. lovilnik za roje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žlíndra — e ž (ȋ) 1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin: iztekanje žlindre iz plavža ♦ agr. Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; Thomasov fosfat; metal. kisla žlindra ki vsebuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika