- loščílo
- -a s (í) sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk: namazati z loščilom / parketno loščilo; loščilo za čevlje / loščilo za nohte lak
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bíks — a m (í) zastar. loščilo (za čevlje): škatlica biksa ∙ ekspr. ima čevlje na biks zelo se mu svetijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
globín — a m (ȋ) pog. loščilo za čevlje, pasta za čevlje: namazati z globinom; škatlica globina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ličílo — a s (í) 1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila; poudariti oči z ličilom; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice 2. knjiž., redko barva, lak: nanašati ličilo 3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mastílo — a s (í) star. loščilo, pasta: mazati konjsko opravo z mastilom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pôden — dna o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala … Slovar slovenskega knjižnega jezika