Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bíč — 1 in bìč bíča m (ȋ í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cmúdje — a s (ȗ) nar. ločje, loček: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lóč — a m (ọ̑) star. ločje, loček: tam rasteta le biček in loč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šár — a m (ȃ) nar. vzhodno loček: s šarom porasel breg a o prid. (ȃ á) star. pisan, raznobarven: šari lasje / šara kača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sítovec — vca m (ȋ) bot. močvirska rastlina s ščetinastimi listi in cveti v glavicah, Schoenus: loček in sitovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vodénka — e ž (ẹ) 1. vrtn. grmičasta lončnica z mesnatimi stebli, suličastimi listi in belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti, Impatiens walleriana: na oknih cvetijo vodenke 2. bot., navadno v zvezi navadna vodenka v mirni vodi in ob bregovih rastoča trava z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
