- ljudomŕznik
- -a m (ȓ) knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mizantróp — a m (ọ̑) knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe, ljudomrznik: postati mizantrop / ekspr. ne bodi tak mizantrop in puščavnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika