- ljubkovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od ljubkovati: z ljubkovanjem ga je spravila v dobro voljo / imela je že razna ljubkovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ljúbkanje — a s (ȗ) redko ljubkovanje, božanje: predati se ljubkanju; nežno ljubkanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubkoválen — lna o prid. (ȃ) ki se uporablja za ljubkovanje: ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi; ljubkovalna beseda ♦ lingv. ljubkovalna beseda ali ljubkovalno ime beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru … Slovar slovenskega knjižnega jezika
néžnost — i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost nežnega človeka: nikoli ne pokaže svoje nežnosti; vedeli so za njeno nežnost do otrok / nežnost besede, nasmeha, pogleda / obšlo ga je čustvo nežnosti // milo, zelo prijazno vedenje, ravnanje: materina nežnost do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sŕčkanje — a s (ȓ) ekspr. ljubkovanje: srčkanje otroka / srčkanje zaljubljenega parčka … Slovar slovenskega knjižnega jezika