- ljubímkanje
- -a s (ȋ) glagolnik od ljubimkati: koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje / rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ljubímkanje
Look at other dictionaries:
flírt — a m (ȋ) površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje: z dekletom je začel flirt; bil je preresen za flirt / odnos med njima je samo flirt; pren. spustil se je v sramežljiv flirt s to idejno skupino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubezníčanje — a s (ȋ) knjiž., redko ljubimkanje, flirtanje: to je samo ljubezničanje, ne ljubezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubezníčenje — a s (ȋ) knjiž. ljubimkanje, flirtanje: njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubovánje — a s (ȃ) zastar. ljubimkanje, vlačuganje: razuzdano ljubovanje; ljubovanje grofa in spletične … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právi — a o prid. (ȃ) 1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zarésen — sna o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen: pravljični in zaresni svet; namišljena in zaresna bolezen; zaresna užaljenost 2. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti; pravi: rad bi zaresni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
