- líčenje
- -a s (ȋ) glagolnik od ličiti1: ličenje vek; knjiga o ličenju in kozmetiki sploh / ličenje avtomobilov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
líčiti — (što) nesvrš. 〈prez. lîčīm, pril. sad. líčēći, gl. im. líčēnje〉 prevlačiti bojom; bojati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pìtūra — (pitùra) ž reg. 1. {{001f}}boja za ličenje raznih predmeta i površina (drvo, kovina itd.) 2. {{001f}}meton. sloj boje ✧ {{001f}}tal … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ličiti — líčiti (što) nesvrš. <prez. lȋčīm, pril. sad. líčēći, gl. im. líčēnje> DEFINICIJA prevlačiti bojom; bojati ETIMOLOGIJA v. lik … Hrvatski jezični portal
pitura — pìtūra (pitùra) ž DEFINICIJA reg. 1. boja za ličenje raznih predmeta i površina (drvo, kovina itd.) 2. meton. sloj boje ETIMOLOGIJA tal. pittura … Hrvatski jezični portal
šmínkanje — a s (ȋ) pog. ličenje: šminkanje obraza, ustnic; spretnost v šminkanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túš — 1 a m (ȗ) 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem; tuš in redis pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika