- leposlóvec
- -vca m (ọ̑) pisec leposlovnih del: priznan leposlovec // zastar. estet
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
beletríst — a m (ȋ) pisec beletrističnih del, leposlovec: domači beletristi; moderna smer beletristov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krasnoslóvec — vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lepo... — prvi del zloženk nanašajoč se na lep prid.: lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lepoznánec — nca m (ȃ) zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci // estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec … Slovar slovenskega knjižnega jezika