- lenárjenje
- -a s (á) glagolnik od lenariti: gospodar ni trpel lenarjenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lenôba — e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba // lenarjenje: ves dan je ležal,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lenúštvo — a s (ȗ) redko lenarjenje, lenoba: očitati komu lenuštvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabušávanje — a s (ȃ) nižje pog. izmikanje delu, lenarjenje: povsod išče priložnost za zabušavanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika