- lekárnar
- -ja m (ȃ) 1. v nekaterih deželah lastnik lekarne: sin lekarnarja v podeželskem mestu 2. redko farmacevt: študirati za lekarnarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
apotékar — ja m (ẹ̑) raba peša lekarnar: po poklicu je bil apotekar; vzela je bogatega apotekarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lekár — ja m (á) 1. star. izdelovalec zdravil, lekarnar: kupiti kapljice pri lekarju 2. zastar. zdravnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lekárnarica — e ž (ȃ) 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarica 2. redko farmacevtka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lekárnarka — e ž (ȃ) 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarka 2. redko farmacevtka … Slovar slovenskega knjižnega jezika