- léčje
- -a s (ẹ̑) fiz. skupina ali sistem leč: lečje v fotografskem aparatu, mikroskopu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
àkromát — a m (ȁ ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àkromátičen — čna o prid. (ȁ á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àkromátski — a o prid. (ȁ ȃ) fiz. akromatičen: akromatsko lečje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
anastigmát — a m (ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aplanát — a m (ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aplanátičen — čna o (á) pridevnik od aplanat: aplanatično lečje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léča — e ž (ẹ) 1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo; debela leča; močna leča daljnogleda; steklo za leče / očalne leče; pomanjševalne, povečevalne leče; sistem leč lečje / pog. posodi mi lečo povečevalno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika