- bedáčiti
- -im nedov. (á ȃ) knjiž. neumno govoriti: kaj bedačiš
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bedáčiti
Look at other dictionaries:
bedačiti — bedáčiti se nesvrš. <prez. bèdāčīm se, pril. sad. čēći se, gl. im. čēnje> DEFINICIJA glupariti se ETIMOLOGIJA vidi bedak … Hrvatski jezični portal
