latínščina

latínščina
-e ž (ȋ) 1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika 2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • búkovski — a o prid. (ū) star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cicerónščina — e ž (ọ̑) ekspr. klasična latinščina: hvalili so njegov spis in njegovo ciceronščino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • índijščina — e ž (í) indijski jezik: stara indijščina, grščina in latinščina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klásičen — čna o prid. (á) 1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lôvski — a o prid. (ó) nanašajoč se na lovce ali lov: lovski plen; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno; lovski krst običaj, s katerim se sprejme novi lovec; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • normatív — a m (ȋ) 1. nav. mn. količina delovnega časa, surovin, potrebna za izdelavo, uresničitev česa: izračunati, predpisati, znižati normative; minimalni, približni normativi / normativi (za porabo) časa; normativi materiala; normativi za gradnjo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stároklásičen — čna o prid. (ȃ á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stožéren — tudi stožêren rna o prid. (ẹ̑; ȇ) zastar. glavni, osrednji: latinščina je bila stožerni predmet takratne srednje šole …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vulgáren — rna o prid., vulgárnejši (ȃ) 1. ki se glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno vede, govori; prostaški, grob: vulgaren človek; ta ženska je precej vulgarna // ki je glede na moralna, družabna pravila zelo neprimeren: vulgaren izraz;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”