- lakíranje
- -a s (ȋ) glagolnik od lakirati: avtomatično, ročno lakiranje; lakiranje podov, usnja; kabine za lakiranje / lakiranje stvarnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lák — a m (ȃ) 1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ЛАКИРОВКА — нанесение одного или нескольких слоев лака на подготовленную поверхность (Болгарский язык; Български) лакиране (Чешский язык; Čeština) lakování (Немецкий язык; Deutsch) Lackierung (Венгерский язык; Magyar) lakkozás (Монгольский язык) толлогодох… … Строительный словарь
šȅlak — m 〈N mn aci〉 tvrda prirodna smola različitog istočnoindijskog drveća iz roda Ficus, upotrebljava se za lakiranje namještaja, proizvodnju izolirajućih materijala, apreturu itd. ✧ {{001f}}njem. ← dan … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
šelak — šȅlak m <N mn aci> DEFINICIJA tvrda prirodna smola različitog istočnoindijskog drveća iz roda Ficus; upotrebljava se za lakiranje namještaja, proizvodnju izolirajućih materijala, apreturu itd. ETIMOLOGIJA njem. Schellack ← dan. Schalenlack … Hrvatski jezični portal
vernisaža — vernisáža ž DEFINICIJA 1. svečano otvaranje izložbe na koje dolazi samo odabrana, pozvana publika 2. term. lakiranje slike, glaziranje ETIMOLOGIJA vidi vernirati … Hrvatski jezični portal
galvanizíranje — a s (ȋ) glagolnik od galvanizirati: galvaniziranje in lakiranje; delavnica za galvaniziranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lakíren — rna o prid. (ȋ) ki je za lakiranje: lakirne barve / lakirna kabina ♦ teh. lakirna pištola … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lakírnica — e ž (ȋ) obrat za lakiranje: dograditi lakirnico; avtomatična lakirnica / servisna lakirnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
parkétarstvo — a s (ẹ̑) obrt za polaganje, brušenje in lakiranje parketa: mizarstvo in parketarstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaščíta — e ž (ȋ) 1. glagolnik od zaščititi: poskrbeti za zaščito / krema za zaščito kože / zaščita sadnega drevja pred divjimi živalmi / protipožarna zaščita; lakiranje in druga površinska zaščita / zaščita avtomobila / pravna, socialna zaščita;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika