- lájdra
- -e ž (ȃ) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: k tisti lajdri hodi; z lajdrami se vlači; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lájdrast — a o prid. (ȃ) pog., slabš. ki se vlačuga, vlači: lajdrasta ženska / tista lajdra lajdrasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lájdrati — am nedov. (ȃ) pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli lájdrati se vlačugati se, vlačiti se: jaz delam, ti se pa lajdraš z babami; kaj vem, s kom se zdaj lajdra … Slovar slovenskega knjižnega jezika