- kvarítelj
- -a m (ȋ) redko kdor kvari, zlasti moralno: s svojimi nauki je postal kvaritelj ljudstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kvaritelj — kvàritelj m DEFINICIJA onaj koji kvari što ETIMOLOGIJA vidi kvariti … Hrvatski jezični portal
kvariteljica — kvaritèljica ž DEFINICIJA v. kvaritelj ETIMOLOGIJA vidi kvariti … Hrvatski jezični portal