- bávtara
- -e ž (á) 1. manjša, preprosta loputna vrata: odpreti bavtaro nad svinjskim koritom; strešna bavtara 2. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja: zapeti bavtaro; hlače na bavtaro
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bávtarica — e ž (á) manjšalnica od bavtara: imel je odpeto bavtarico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúrce — dúrc ž mn. (ū ȗ) 1. manjšalnica od duri: odpreti, zaloputniti durce; durce omarice; ekspr. iskri konjički so se ustavili šele pred mestnimi durcami 2. star. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: hlače na durce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lopútnik — a m (ȗ) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor; loputa: stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje // nar. gorenjsko kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: velik loputnik 2. nar.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vávtara — e ž (á) bavtara: zapreti vavtaro nad svinjskim koritom / zapeti si vavtaro … Slovar slovenskega knjižnega jezika