- kupčeválec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kupčuje: na trgu so se gnetli kupčevalci in prodajalci; konjski kupčevalec // star. trgovec, prekupčevalec: kupčevalec z vinom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kupčeválec
Look at other dictionaries:
barantáč — a m (á) slabš. kupčevalec, prekupčevalec: v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji; zvijačen barantač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
barantálec — lca [u̯c] m (ȃ) raba peša kupčevalec, prekupčevalec: konjski barantalec; barantalec z vinom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kupčeválka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od kupčevalec: kupčevalka z vinom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mešétar — ja m (ẹ̑) 1. posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb: mešetar je zelo hvalil žival; prodal je vole brez mešetarjev; vzel ga je za svojega mešetarja; vpije kot mešetar / ekspr. ženitovanjski mešetar posrednik ♦ ekon. borzni mešetar samostojen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekúpec — pca m (ú) star. kupčevalec, prekupčevalec: les je kupil od prekupca / konjski prekupec; prekupec z zemljišči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
