Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cvilìdrēta — ž (kao ime Cvilidreta) cmizdravac, onaj koji cmizdri, onaj koji se stalno tuži, onaj koji je plačljive prirode; kukumavko, plačljivac, kukalo [ta/ova muška/ženska ∼] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
cvilidreta — cvilìdrēta ž (kao ime Cvilidreta) DEFINICIJA cmizdravac, onaj koji cmizdri, onaj koji se stalno tuži, onaj koji je plačljive prirode; kukumavko, plačljivac, kukalo [ta/ova muška/ženska cvilidreta] ETIMOLOGIJA vidi cviliti … Hrvatski jezični portal
binókel — kla m (ọ) star. daljnogled za obe očesi: gledati z binoklom; gledališki binokel kukalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kukálce — a s (ā) nav. ekspr. manjšalnica od kukalo: dama s kukalcem / preden odpre vrata, pogleda skozi kukalce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kukálnik — a m (ȃ) majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledati skozi kukalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kúkati — 1 am nedov. (ū ȗ) 1. oglašati se z glasom kuku: kukavica kuka 2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznanjati čas: ima uro, ki kuka 2 am nedov. (ū ȗ) 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lornjét — a m (ẹ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dama je dvignila k očem svoj lornjet; lornjet z dragocenim držajem 2. knjiž., redko daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo: upreti svoj lornjet na oder … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lornjéta — e ž (ẹ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: nastaviti lornjeto na oči; ogledovati goste z lornjeto 2. redko daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo: upreti lornjeto na oder … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odmakníti — in odmákniti em dov. (ȋ á) 1. spraviti z določenega mesta, položaja: odmaknil je desko in pogledal v barako; odmaknila je košaro, da je lahko sedel; odmakniti ponev na rob štedilnika; z roko je odmaknil zaveso in vstopil / odmakniti zapah //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špijónček — čka m (ọ̑) knjiž. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledal je skozi špijonček, kdo je zunaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
