- krvníčka
- -e ž (ȋ) nav. mn., biol. krvna celica: nastanek krvničk / bela, rdeča krvnička
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eritrocít — a m (ȋ) nav. mn., biol. krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; rdeča krvnička, rdeče krvno telesce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
levkocít — a m (ȋ) nav. mn., biol. brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bela krvnička, belo krvno telesce: število levkocitov v krvi se je zmanjšalo; vrste levkocitov; levkociti in eritrociti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rdèč — rdéča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika