- krúcifíks
- medm. (ȗ-ȋ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: bom že napravil red, krucifiks
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krucifiks — krucifȉks m DEFINICIJA rij. 1. raspelo, križ 2. reg. zast. kao kletva: užas, strahota, pomozi Bože ETIMOLOGIJA njem. Kruzifix ≃ lat. crux: križ + fixus: pričvršćen … Hrvatski jezični portal
krucifíks — a m (ȋ) knjiž., redko križ, razpelo: nad klečalnikom je visel krucifiks / slikar krucifiksov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krucifiks — kru|ci|fiks sb., et, er, erne … Dansk ordbog