bašibozúk — a m (ȗ) v fevdalni Turčiji vojak neregularne vojske: krdelo divjih bašibozukov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
biríški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na biriče: biriška služba; biriško krdelo / pij, duša biriška! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jaháč — a m (á) 1. moški, ki goji jahanje: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; miličniki jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jézdec — a [dǝc] m (ẹ̑) 1. kdor jezdi, zlasti na konju: jezdec priganja konja, se spretno ziblje v sedlu; konj z jezdecem / jezdeci dirjajo skozi vas; krdelo jezdecev 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: pri urejevanju izložb so potrebni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krdélce — a s (ẹ̄) manjšalnica od krdelo: krdelce volkov / krdelce otrok se je igralo pred hišo / krdelce vojakov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krdélen — lna o (ẹ̑) pridevnik od krdelo: krdelne živali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
párijski — a o prid. (ā) navadno v zvezi parijski pes, v orientalskem okolju podivjan domači pes: krdelo parijskih psov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pávijan — tudi paviján a m (ȃ; ȃ) afriška, v skupinah živeča opica s podaljšanim gobcem: krdelo pavijanov; kriči kakor pavijan ♦ zool. grivasti pavijan z dolgo sivo grivo in rdečo zadnjico; rdeči pavijan z rdeče rjavo dlako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rézus — a m (ẹ̑) zool. manjša opica z zelenkasto dlako in rdečo zadnjico, ki živi v Aziji, Macaca mulatta: krdelo rezusov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šakálji — a e (ȃ) pridevnik od šakal: šakalje krdelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
