- kratkocéven
- -vna -o prid. (ẹ̑) ki ima kratko cev: kratkocevno pipico je natlačil s tobakom / kratkocevna puška
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kratko... — prvi del zloženk nanašajoč se na kratek: kratkoceven, kratkodlak, kratkohlačnik; kratkotrajen … Slovar slovenskega knjižnega jezika