- krasílo
- -a s (í) knjiž. okras, lepotilo: prstan je bil edino njeno krasilo; mazila in krasila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mórje — a stil. morjé á s (ọ̑; ẹ̑) 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika