- krákanje
- -a s (ȃ) glagolnik od krakati: krakanje vran je naraščalo / ni mogel poslušati njenega jokajočega krakanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krákanje
Look at other dictionaries:
krák — 1 a m (ȃ) 1. nav. mn. zadnja okončina pri žabi: skrčiti, iztegniti krake / ocvrti žabji kraki // slabš. noga, navadno dolga: komaj je stlačil svoje krake pod mizo 2. del kakega razvejenega objekta, navadno stranski: ta cesta ima več krakov;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrán — a m (ȃ) 1. vranji samec: vran in vrana 2. redko vrana: krakanje vranov 3. krokar: vrani so kljuvali truplo / črni vran ◊ zool. vrani ptice črne ali črno sive barve s spredaj nekoliko ukrivljenim kljunom, Corvidae; morski vrani v skupinah živeče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vránji — a e prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na vrane: vranji kljun / vranja jata / vranje krakanje 2. ekspr. črn s kovinskim sijajem: imeti vranje lase / vranja obleka ◊ bot. vranja noga rastlina s pernatimi listi in belimi, rumenkastimi ali škrlatno rdečimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
