- kováriti
- -im nedov. (á ȃ) knjiž., redko 1. spletkariti, rovariti: kovaril je proti njim 2. kovati: ravno je kovaril železo za ključavnico / vso pot je kovarila hude naklepe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.