Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lés — á stil. a m (ẹ̑) 1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
psíkovina — in psikovína e ž (í; í) nar. grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
puhastolísten — tna o prid. (ȋ) bot., v zvezi puhastolistno kosteličevje grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami, Lonicera xylosteum … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólčji — a e [u̯č] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost // ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
