brezbrád — in brezbràd áda o prid. (ȃ; ȁ á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glavník — a m (í) priprava za česanje las, dlake ali za pritrjevanje las: zatakniti si glavnik v lase; česati se z glavnikom; gost glavnik; koščen glavnik; žepni glavnik; zobje pri glavniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koščàt — áta o prid. (ȁ ā) ekspr. zelo suh, koščen: koščat obraz; koščata roka / bil je suh in koščat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koščenják — a m (á) ekspr. zelo suh, koščen človek: kaj bo takle koščenjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koščenolíčen — čna o prid. (ȋ ȋ) ki ima zelo suha, koščena lica, koščen obraz: koščenoličen človek / koščenoličen obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóst — í ž (ọ̑) 1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost; lobanja je iz osmih kosti; podolgovata, sploščena, štirioglata kost; prelom kosti; mišice in kosti; na vsako besedo je prežal kakor pes na kost; suha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kostén — a o prid. (ẹ̑) zastar. koščen: nožiček z belim kostenim ročajem / njegov kosteni obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kostíšče — a s (í) redko 1. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kostišče vrh griča 2. ekspr. zelo suh, koščen človek: kaj bi s tistim starim kostiščem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kostnàt — áta o prid. (ȁ ā) redko koščen: kostnat človek / dvignil je svoj kostnati obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
