- koristolóvstvo
- -a s (ọ̑) slabš. težnja po koristi: sodeloval je samo iz koristolovstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
klečeplázništvo — a s (ȃ) klečeplastvo: koristolovstvo in klečeplazništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koristolóvje — a s (ọ̑) redko koristoljubje, koristolovstvo: zadostiti svojemu koristolovju / to je delal iz koristolovja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koristolóvski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koristolovce ali koristolovstvo: imeti koristolovske namene / koristolovski ljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika