dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hválen — lna o prid. (ā) 1. ki izraža hvalo, priznanje: v hvalnem govoru je omenil tudi njegovo humanost; hvalna molitev, pesem 2. star. vreden hvale, priznanja: hvalna prizadevnost dijakov; hvalno dejanje rešitelja hválno prisl., v povedni rabi izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korístnosten — tna o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na koristnost: gleda z njegovega koristnostnega stališča / koristnostna literatura … Slovar slovenskega knjižnega jezika
moškátnik — a m (ȃ) zool. kovinsko zelenkast hrošč z vzdolžnimi progami s škrlatno zlatim leskom, Calosoma sycophanta: koristnost moškatnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napáčen — in nápačen čna o prid. (ȃ; ȃ) 1. ki ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: dati besedi napačen naglas; napačna pisava, tvorba besede / napačna vzgoja b) z določenim ciljem, položajem: narediti napačno potezo; iti v napačno smer / iti na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nápak — prisl. (ȃ) raba peša izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: napak meriti, zapisati; dobro pleza, nikoli ne stopi napak; napak je storil, ko je odgovarjal / če je kaj napak, popravi // v povedni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naróbe — prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj ali smer, ki je drugačna kot normalna: obrniti kažipote narobe; obuti nogavico narobe / obračati kolo na desno in narobe; narobe obrnjen portret s hrbtno stranjo spredaj; z glavo navzdol; blago se lika in šiva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oportunitéta — e ž (ẹ̑) knjiž., redko primernost, koristnost: posvetoval se je z njimi iz politične oportunitete … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oportúnost — i ž (ȗ) knjiž. primernost, koristnost: oportunost takega ravnanja // oportunizem: to je storil iz oportunosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pepeljênje — a s (é) glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov ◊ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom … Slovar slovenskega knjižnega jezika