- koréniti
- -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) mat. računati število, ki, potencirano s korenskim eksponentom, da korensko osnovo: kvadrirati in koreniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
koréniti
Look at other dictionaries:
korenít — a o prid., korenítejši (ȋ) 1. nav. ekspr. ki zadeva bistvo, temelj česa: to pomeni korenit preobrat; prišlo je do korenite spremembe / zatekli so se h korenitim ukrepom / v razpravljanju je bil zelo korenit 2. zastar. odločen, trden, neustrašen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korénjenje — a s (ẹ̄) glagolnik od koreniti: rezultat korenjenja; korenjenje in logaritmiranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
radicírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. mat. koreniti: radicirati kvadratno enačbo 2. jur., nekdaj vezati kaj na lastništvo določene nepremičnine: radicirati obrt / radicirati pravice radicíran a o: radicirana obrt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
