- koreníčje
- -a s (ȋ) rastline, ki imajo koren, ali omeseneli podzemeljski deli teh rastlin: v juhi se je kuhalo koreničje; okopavati koreničje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
koreníčevje — a s (í) koreničje: narezati koreničevja in gomoljev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korénstvo — a s (ẹ̑) zastar. koreničje: vložiti sadje, sočivje in korenstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika