- koráčiti
- -im nedov. (á ȃ) ekspr. delati široke, lenobne korake: koračil je proti domu; počasi koračiti // star. iti, hoditi: jezno so koračili dalje; ob palici je koračila do mize / korači svojo pot / neutrudno je koračil po izbi korakal koráčiti se bahati se, postavljati se: dečki so se koračili na lesenih konjičkih / koračiti se s svojim junaštvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.