- koprnênje
- -a s (é) glagolnik od koprneti: obšlo ga je močno koprnenje / koprnenje človeškega srca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
domotóžen — žna o prid. (ọ ọ̄) nanašajoč se na domotožje: domotožne misli; v njem se je vedno bolj oglašalo domotožno koprnenje / fant je že domotožen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatopíti — ím dov., zatópil (ȋ í) star. preplaviti, prepojiti: narasla voda je zatopila zemljišče / sreča mu je zatopila srce / vonj po razkužilih je zatopil vse druge vonje ● star. v pijači je skušal zatopiti svoje koprnenje utopiti zatopíti se ekspr., z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika