- kondotjêr
- -a in -ja tudi condottiêre -a [druga oblika kondotjere] m (ȇ) zgod. poveljnik najemniške vojaške enote v Italiji: bronasti kip kondotjera; bil je sin beneškega kondotjera
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kondotjêr
Look at other dictionaries:
kondotjer — kondòtjēr m <G kondotjéra> DEFINICIJA 1. pov. u Italiji, vođa najamnih družina (vojske) u 14. i 15. st. 2. pren. onaj koji je spreman boriti se za bilo koga, samo ako je dobro plaćen; pustolov, avanturist ETIMOLOGIJA tal. condottiere … Hrvatski jezični portal
Degenfeld — (izg. dègenfēld), Christoph Martin (1599 1653) DEFINICIJA njemački feudalac i kondotjer, u mletačkoj službi oslobodio Šibenik od osmanske opsade (1647) … Hrvatski jezični portal
condottiere — m DEFINICIJA v. kondotjer … Hrvatski jezični portal
Doria — (izg. dȏria), Andrea (1466 1560) DEFINICIJA genoveški kondotjer, admiral u službi Karla V … Hrvatski jezični portal
condottiere — gl. kondotjer … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kondotjêrski — a o (ȇ) pridevnik od kondotjer: kondotjerske čete … Slovar slovenskega knjižnega jezika
