Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
harmonizacija — harmonizácija ž DEFINICIJA 1. glazb. a. komponiranje glazbene akordičke pratnje određenoj melodiji odn. napjevu b. sama obradba (melodija s pratnjom); aranžman 2. usklađivanje ETIMOLOGIJA vidi harmonija … Hrvatski jezični portal
aleatórika — e ž (ọ) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àtonálnost — i ž (ȁ ȃ) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četŕttón — a m (ȓ ọ̑) muz. četrtina celega tona: komponiranje v četrttonih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kompozicíjski — tudi kompozícijski a o prid. (ȋ; í) 1. nanašajoč se na kompozicijo: drevesa so na tej sliki glavni kompozicijski element / drama ima svoj kompozicijski red / grad je bil s parkom organska kompozicijska celota / v glasbi se je pojavila vrsta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
