- kolkováti
- -újem dov. in nedov. (á ȗ) nalepiti kolek na dokument, prošnjo kot dokaz plačane pristojbine: pritožbe ni treba kolkovati kolkován -a -o: pravilno kolkovana prošnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dokolkováti — újem dov. in nedov. (á ȗ) dodatno kolkovati: dokolkovati vlogo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolkovánje — a s (ȃ) glagolnik od kolkovati: kolkovanje prošnje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prôšnja — e ž (ó) želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
taksírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. določiti takso: taksirati storitev / taksirati uvoz hladilnikov obremeniti z uvoznimi pristojbinami // kolkovati: taksirati prošnjo s petimi dinarji 2. oceniti, ovrednotiti: visoko taksirati prijateljstvo taksíran … Slovar slovenskega knjižnega jezika