Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kòličnīk — m 〈N mn īci〉 mat. rezultat operacije dijeljenja; kvocijent … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
količnik — kòličnīk m <N mn īci> DEFINICIJA mat. rezultat operacije dijeljenja; kvocijent ETIMOLOGIJA vidi koliki[b] (I)[/b] … Hrvatski jezični portal
napáka — e ž (ȃ) 1. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, določeno normo: narediti, popraviti napako; huda, majhna, velika napaka; njegova naloga je brez napak; napake časnikarskega jezika / jezikovna, metodološka, pravopisna, slovnična napaka /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óptičen — čna o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na optiko, svetloben: optični pojavi; optični signal / optične lastnosti kristalov / optični teleskop; mikroskopi in druge optične priprave / optična os kamere; optično steklo steklo, ki se uporablja pri izdelavi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rélativen — in relatíven vna o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
snóv — í ž (ọ̑) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja; mrtva, živa snov; zakon o ohranitvi snovi 2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvòcijent — m 〈G mn nātā〉 mat. rezultat dijeljenja; količnik ∆ {{001f}}∼ inteligencije (oznaka IQ) psih. 1. {{001f}}rezultat procjene intelektualnih sposobnosti ispitanika, dobiva se utvrđenim sistemom psihologijskih testova 2. {{001f}}omjer mentalne i… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kvocijent — kvòcijent m <G mn nātā> DEFINICIJA mat. rezultat dijeljenja; količnik SINTAGMA kvocijent inteligencije (oznaka IQ) psih. 1. rezultat procjene intelektualnih sposobnosti ispitanika, dobiva se utvrđenim sistemom psihologijskih testova 2.… … Hrvatski jezični portal
dvóósen — sna o prid. (ọ̑ ọ̑) teh. ki ima štiri kolesa na dveh oseh: dvoosni vagon / dvoosni traktor ♦ min. optično dvoosna snov snov, ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ênoósen — sna o prid. (ē ọ̑) teh. ki ima dve kolesi na eni osi: enoosni priklopniki / enoosni traktor ♦ min. optično enoosna snov snov, ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
