- kolíček
- -čka m (ȋ) manjšalnica od kol(ič): priostriti, zabiti količek; označiti, pritrditi s količki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kolíček
Look at other dictionaries:
kôlec — lca [u̯c] m (ó) 1. količek, količ: nasekal in ošilil je nekaj kolcev; zabiti kolec v zemljo 2. nar. kol: mlado drevesce je privezal k debelemu kolcu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smérnik — a m (ẹ̑) 1. plastičen količek s svetlobnimi odbojniki za označevanje cestnega roba: postaviti smernik / avtomobil je zaneslo v obcestni smernik 2. redko tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smernik 3 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
