- kólcanje
- -a [u̯c] s (ọ̄) glagolnik od kolcati: slišalo se je močno kolcanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ríganje — a s (ȋ) glagolnik od rigati: jutranje riganje osla / riganje in kolcanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spahovánje — 1 a s (ȃ) glagolnik od spahovati: spahovanje desk 2 a s (ȃ) glagolnik od spahovati se: spahovanje in kolcanje / spahovanje po kislem … Slovar slovenskega knjižnega jezika