- koherénten
- -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. medsebojno povezan, odvisen: izdelana so objektivna in koherentna merila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
koherénten
Look at other dictionaries:
konsisténten — tudi konzisténten tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konsistenco: konsistenten in koherenten / konsistentna politika ♦ teh. konsistentna mast mast iz mila in mineralnega olja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
