- kóčnik
- -a m (ọ̄) zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane: manjkata mu dva kočnika; otroku že raste kočnik ♦ anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kóčnik
Look at other dictionaries:
melják — a m (á) anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine meljakov ◊ agr. močnati del zrna; zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
molár — ja m (ȃ) anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine molarjev ♦ zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grbáč — a m (á) zool. kočnik za lomilcem pri zvereh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóčnjak — tudi kočnják a m (ọ̄; á) star. kočnik: zlomil se mu je kočnjak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kótnik — a m (ọ̑) 1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik // naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom 2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotnják — a m (á) 1. agr. kotni plug: orati s kotnjakom 2. nar. vzhodno kočnik: boleli so ga gnili kotnjaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lomílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec v kamnolomu, ki lomi kamenje: težko delo lomilcev 2. teh. priprava ali del priprave za lomljenje: namestiti lomilec; jeklen lomilec ◊ zool. kočnik med vrzeljakom in meljakom pri zvereh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meljáč — a m (á) redko kočnik: korenina meljača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedmíca — e ž (í) 1. pog. številka sedem: obkrožiti sedmico / na tej progi vozi sedmica tramvaj, avtobus številka sedem ∙ žarg., med. izpuliti sedmico predzadnji kočnik 2. igralna karta s sedmimi znaki: križeva sedmica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šestíca — e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
